Preskoči na glavno vsebino

Objave

Voda

Voda očiščuje. Star pregovor pravi, da so po deževju vse svinje čiste in vsi ljudje umazani. Tudi stoletne vode priderejo na površje, zamašijo odtoke, prestopijo bregove in zalijejo, kar je ustvarila človeška roka. Ne glede na to, s kakšnim namenom je človek nekaj ustvaril. Ali si je zgradil hišo in jo napolnim s stvarmi, ki mu olajšajo življenje, ali je odslužene reči naložil v garažo. Morda je klet napolnil s pridelki, ki jih je shranil za zimo. Lahko pa je svoje neuporabne smeti odpeljal v bližnji gozd ali jih nemarno odvrgel v potok. Narasla voda bo iz globin naplavila naše sranje na površje. Iz gozdov, polj in cest bo dvignila naše smeti in jih odložila na naša dvorišča. Odprla bo okna in vrata naših skrivnih kotičkov in iz njih izplavila naše skrbno varovane skrivnosti, da bodo vsem na očeh. Uničila bo vse, kar ji bo stalo na poti, ostalo pa premazala z lepljivim in smrdečim blatom. Ko bo voda odtekla, bo sonce obsijalo vse uničene sanje, upe in želje. Ostali bodo le kupi s
Najnovejše objave

Na pragu nečesa velikega

NA PRAGU NEČESA VELIKEGA Govorili so ji, da je drugačna, da je posebna, pametna in na pragu nečesa velikega. Ona je mislila, da je napačna, da je navadna in da iz nje ne bo nič posebnega.   Elektrika je od nekdaj prasketala v njej, v konicah njenih prstov se je kopičila energija. Vesolje ji je ponujalo možnosti brez mej, ljudje so ji sledili kot da je mesija.   Lahko bi postala uspešna, pa ni vztrajala, lahko bi spremenila svet, pa si ni upala. Morda je bila skriti genij, morda zdravilka, pa ni verjela, da je česa takega zmožna.   V njej so posebne moči, iskra vseh njenih prednikov v njej tli. In čeprav tega sama ne vidi, čuti, da takšne kot je ona na svetu ni.   Ljudje ji govorijo, da prihaja njen čas, da jo čaka preboj, ker je nekaj posebnega. Napetost se kopiči v njenem telesu, ko še naprej živi na pragu nečesa velikega.  

Duševno zdravje v zdravstvu: Raport

Predstavljajte si, da ste zaposleni v zdravstveni ustanovi, zjutraj pridete na delo in namesto da sproščeno spijete kavo s sodelavkami in pogovorite o tem, kar se je zgodilo v službi prejšnji dan, se nepričakovano znajdete na čisto pravi gledališki predstavi. Usedete se torej med ostale zaspane sodelavce v izpranih uniformah in natikačih, v tišini ste pripravljeni na površno poslušanje dolgočasne predaje službe, ko se zaradi povsem običajnega stavka ali vsakdanje besede nepričakovano prične razvijati monodrama z eno glavno junakinjo. Njen nastop vsebuje dramatične premore, analogije, metafore, pozive k sodelovanju občinstva. S tem povzroči pri neprostovoljnih gledalcih nelagodje, ozračje pa postane tako napeto, da bi ga lahko razrezali z nožem. Nastop pa seveda ni samo govorni, glavna junakinja ga vedno popestri še z dramatično govorico telesa in uporabo predmetov za nazornejšo ponazoritev. Kadar pa od občinstva ne dobi pričakovanega odziva, doda še vulgarno besedišče in kretnje te

Živeti kot Ivjana

Pravijo, da samo lahkoverni in neumni ljudje igrajo na loteriji. Nisem matematični genij, a kljub temu vem, da so moje možnosti, da zadanem glavni dobitek, skoraj nične. Skoraj. Kar pa ne pomeni, da so absolutno nične. In v tisti majhni špranji se skriva upanje, da bom nekoč lahko tudi jaz živela kot Ivjana. Ivjana je lepa in pametna, z možem in dvema majhnima otrokoma živi v raju na Zemlji, seli se z ene eksotične lokacije na drugo, ves čas so obdani s palmami, belim peskom, turkiznim morjem in večnim poletjem. Kar se mene tiče, živi na Instagramu, saj se v resnici ne poznava. Na isti platformi lahko najdemo nešteto posameznikov parov in družin, ki živijo svoje življenje po svojih pravilih, 'off-grid', 'vanlife', 'travel family', 'digitalni nomadi' in kar je še teh oznak. To so ljudje, ki živijo nevezani na državo, kraj, parcelo, hišo, vikend in vrt. Svoje življenje živijo 'na poti'. Nekateri delajo 'od doma', drugi imajo dovolj dena

10 paradoksalnih življenjskih resnic

Mnogo ljudi na svoji življenjski poti odkrije neka pravila ali vzorce, za katere se izkaže, da jih lahko posplošimo, saj veljajo za mnogo ljudi v našem okolju. Tako so se oblikovali ljudski izreki in pregovori in postali nekakšne splošno uporabne življenjske resnice. Marsikatera življenjska resnica je bila razkrita in zabeležena že pred več sto ali celo tisoč leti, a se vedno znova pojavi tudi v sodobnem času. Morda zato, ker se narava ljudi v bistvu ne spreminja, kljub temu, da se naše okolje spreminja zelo hitro. Medtem ko so nekatere zapisane misli slavnih ali neznanih prednikov jasne in nedvoumne, pa so druge simpatično paradoksalne, skoraj nemogoče, a zato nič manj resnične. Na večino od spodnjih misli se spomnim vsaj tedensko, če ne celo dnevno, ko zasačim sebe ali druge pri paradoksalnem početju. Pa bom začela kar z napadom na najljubšo vrsto rekreacije našega naroda. Tisto, kar kritiziraš pri drugih, v resnici sovražiš pri sebi. Povedano drugače, osebnostne lastnosti, ki ji

Mali ljudje

Nekateri ljudje imajo veliko željo, da bi postali nekdo, ki ga bodo drugi spoštovali, cenili, prosili za nasvet ali pomoč. Zelo si želijo imeti moč, vpliv in bogastvo. Ob tem pa jim manjkajo ključni pogoji za dosego tovrstnega cilja. Znanje in sposobnost. Imenujem jih ''mali ljudje'', kar pa nima nič opraviti z njihovo starostjo ali telesno višino. Tudi osebno poznam kar nekaj ljudi, ki si želijo prestižnega vodilnega položaja in so zanj pripravljeni storiti zelo veliko, morda vse. In četudi je vsem okrog njih jasno, da nalogam ne bodo kos, sami tega ne vidijo. Želja je premočna. Lahko bi jo imenovali celo pohlep (neskončna, nepremagljiva in nenasitna želja po pridobivanju dobrin in/ali statusne moči; vir: Wikipedija). Seveda, obstajajo posamezniki, ki imajo znanje, sposobnosti, izkušnje, primerne osebnostne lastnosti in hkrati željo po zasedanju vodilnih položajev. Če imamo srečo, nas vodijo veliki ljudje in z njimi radi sodelujemo. Težko pa sodelujemo z malimi lju

Lažne želje

 Lepe želje, ki jih nekomu zaželimo ob rojstnem dnevu, so pogosto le vljudnostne fraze, s katerimi Facebook prijateljem pokažemo, da smo opazili obvestilo socialnega medija o dogodku. Družinskim članom in prijateljem iz mesa in krvi, pa voščimo bolj iskreno, osebno, iz srca. Letos pa sem dobila v hišni nabiralnik voščilnico, kjer je bilo napisano posvetilo skupaj z naukom. Oziroma s tem, kar avtorju leži na duši, le da je bilo prikrito. Kot bi, saj veste kaj, zavil v celofan. Na prvi pogled gre za lepo darilo, nato pa vidiš teksturo in zavohaš smrad. Šlo je za nasvete o tem, kakšna naj bom, kakšna bi morala biti, da bom sprejemljiva, všečna in pogodu. Da bom ustrezala kriterijem, ki so po njenem mnenju edini pravilni, saj se je ta oseba čutila pozvano, da mi jih na prefinjen način sporoči. In to kar v obliki voščila za rojstni dan. Nisem popolna, tega se zavedam in precej veliko truda vlagam v lastno rast in razvoj. Pa ne zato, da bi postala popolna. In tudi ne zato, da bi se pri