Preskoči na glavno vsebino

Živeti kot Ivjana

Pravijo, da samo lahkoverni in neumni ljudje igrajo na loteriji. Nisem matematični genij, a kljub temu vem, da so moje možnosti, da zadanem glavni dobitek, skoraj nične. Skoraj. Kar pa ne pomeni, da so absolutno nične. In v tisti majhni špranji se skriva upanje, da bom nekoč lahko tudi jaz živela kot Ivjana.

Ivjana je lepa in pametna, z možem in dvema majhnima otrokoma živi v raju na Zemlji, seli se z ene eksotične lokacije na drugo, ves čas so obdani s palmami, belim peskom, turkiznim morjem in večnim poletjem. Kar se mene tiče, živi na Instagramu, saj se v resnici ne poznava.

Na isti platformi lahko najdemo nešteto posameznikov parov in družin, ki živijo svoje življenje po svojih pravilih, 'off-grid', 'vanlife', 'travel family', 'digitalni nomadi' in kar je še teh oznak. To so ljudje, ki živijo nevezani na državo, kraj, parcelo, hišo, vikend in vrt. Svoje življenje živijo 'na poti'. Nekateri delajo 'od doma', drugi imajo dovolj denarja, da ne delajo, tretji si za nekaj mesecev poiščejo delo na trenutni lokaciji, preden odrinejo naprej in tako naprej. Kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov.

Zakaj vam to pripovedujem? Zdi se mi kot da bi ljudje, ki se pogosto selijo, veliko potujejo v oddaljene kraje in tisti , ki večkrat v življenju zamenjajo službo ali celo poklic, živeli več življenj. Tisti, ki pa se izšola za en poklic, nato tega opravlja pri istem delodajalcu do upokojitve, živi v isti hiši in če ima srečo, ob koncu tedna ali na dopust otroke pelje na svoj vikend, živi le eno samo.

Čas je za človeka relativen. Dnevi nam lahko minevajo hitro ali počasi in po stari modrosti si želimo letom dodati življenje in ne življenju let. Verjamem, da človek lahko čas upočasni s spremembo lastnega dojemanja časa. Če samo pomislite na svoje zadnje potovanje se zdi, da je zaradi obilice novih krajev, ljudi in izkušenj, trajalo veliko dlje kot nam kažeta ura in koledar. Verjamem tudi, da se ob dobri kavi v svežem poletnem jutru na mediteranski obali čas da tudi čisto zares ustaviti.

Čas ukrivljamo z novimi izkušnjami, spremembami okolja, novimi znanji, spoznavanju novih ljudi, novimi delovnimi izzivi, premagovanjem svojih strahov. Ko nekaj dosežemo ali doživimo, od takrat dalje se zdi, da smo postali druga oseba z drugačnim pogledom na svet in novim življenjem. In tako se nekdo, ki se vsako leto preseli, se vsako leto znajde v popolnoma drugačnem okolju, spozna popolnoma nove ljudi in posluša pripovedi o njihovi zgodovini in kulturi, okuša in kuha lokalno hrano, nove izkušnje vgradi v svojo osebnost, s tem za vedno spremeni. Tako lahko vsako leto doživi neke vrste novo, dodatno življenje.

Ker pa ne moremo vsi živeti kot npr. Ivjana, lahko vsako leto nekaj investiramo v krajša potovanja, nova znanja, nova spoznanja in na ta način doživimo več kot le eno življenje. Po mojem mnenju je to vsekakor boljše kot vzeti kredit za nakup vikenda na morju. In vplačujemo loto.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Na pragu nečesa velikega

NA PRAGU NEČESA VELIKEGA Govorili so ji, da je drugačna, da je posebna, pametna in na pragu nečesa velikega. Ona je mislila, da je napačna, da je navadna in da iz nje ne bo nič posebnega.   Elektrika je od nekdaj prasketala v njej, v konicah njenih prstov se je kopičila energija. Vesolje ji je ponujalo možnosti brez mej, ljudje so ji sledili kot da je mesija.   Lahko bi postala uspešna, pa ni vztrajala, lahko bi spremenila svet, pa si ni upala. Morda je bila skriti genij, morda zdravilka, pa ni verjela, da je česa takega zmožna.   V njej so posebne moči, iskra vseh njenih prednikov v njej tli. In čeprav tega sama ne vidi, čuti, da takšne kot je ona na svetu ni.   Ljudje ji govorijo, da prihaja njen čas, da jo čaka preboj, ker je nekaj posebnega. Napetost se kopiči v njenem telesu, ko še naprej živi na pragu nečesa velikega.  

Neubogljiva medicinska sestra

  Če nimaš znanja, ne dvomiš in ne opozarjaš na napake. Delaš po navodilih. Si ubogljiva. Si pridna. Ponoči mirno spiš. Ne grizeš nohtov. Ne pišeš kolumn. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da so bile prve negovalke bolnih nune, t.im. sestre in da zato še iz teh časov ohranjamo naziv 'sestra' tudi v obdobju profesionalne zdravstvene nege, je medicinska sestra že v samem bistvu poklic pomoči sočloveku. Negovalke, skrbnice, vzgojiteljice in naši moški sodelavci, smo na svetu, da skrbimo za dobrobit soljudi. V današnjem času smo za svoje delo tudi izobražene, usposobljene in plačane. Namenoma sem izpustila besedo ustrezno, ker že vsa leta opravljanja svojega poklica opažam, da se od slovenske medicinske sestre pričakuje zgolj dobro poznavanje lastne stroke, širše poznavanje področja, kjer smo zaposlene in širše poznavanje družbenih in državnih silnic, ki vplivajo na naše delo, pa ne. Prvo od takšnih področij je medicina, drugo pa zakonodaja. Glede znanja iz področja medicine

Voda

Voda očiščuje. Star pregovor pravi, da so po deževju vse svinje čiste in vsi ljudje umazani. Tudi stoletne vode priderejo na površje, zamašijo odtoke, prestopijo bregove in zalijejo, kar je ustvarila človeška roka. Ne glede na to, s kakšnim namenom je človek nekaj ustvaril. Ali si je zgradil hišo in jo napolnim s stvarmi, ki mu olajšajo življenje, ali je odslužene reči naložil v garažo. Morda je klet napolnil s pridelki, ki jih je shranil za zimo. Lahko pa je svoje neuporabne smeti odpeljal v bližnji gozd ali jih nemarno odvrgel v potok. Narasla voda bo iz globin naplavila naše sranje na površje. Iz gozdov, polj in cest bo dvignila naše smeti in jih odložila na naša dvorišča. Odprla bo okna in vrata naših skrivnih kotičkov in iz njih izplavila naše skrbno varovane skrivnosti, da bodo vsem na očeh. Uničila bo vse, kar ji bo stalo na poti, ostalo pa premazala z lepljivim in smrdečim blatom. Ko bo voda odtekla, bo sonce obsijalo vse uničene sanje, upe in želje. Ostali bodo le kupi s