Mali ljudje

Nekateri ljudje imajo veliko željo, da bi postali nekdo, ki ga bodo drugi spoštovali, cenili, prosili za nasvet ali pomoč. Zelo si želijo imeti moč, vpliv in bogastvo. Ob tem pa jim manjkajo ključni pogoji za dosego tovrstnega cilja. Znanje in sposobnost. Imenujem jih ''mali ljudje'', kar pa nima nič opraviti z njihovo starostjo ali telesno višino.

Tudi osebno poznam kar nekaj ljudi, ki si želijo prestižnega vodilnega položaja in so zanj pripravljeni storiti zelo veliko, morda vse. In četudi je vsem okrog njih jasno, da nalogam ne bodo kos, sami tega ne vidijo. Želja je premočna. Lahko bi jo imenovali celo pohlep (neskončna, nepremagljiva in nenasitna želja po pridobivanju dobrin in/ali statusne moči; vir: Wikipedija).

Seveda, obstajajo posamezniki, ki imajo znanje, sposobnosti, izkušnje, primerne osebnostne lastnosti in hkrati željo po zasedanju vodilnih položajev. Če imamo srečo, nas vodijo veliki ljudje in z njimi radi sodelujemo. Težko pa sodelujemo z malimi ljudmi. Malimi po vseh lastnostih, razen po pohlepu.

Kaj pa žene male ljudi, ki si želijo postati veliki vodje? Vzroki za njihov pohlep verjetno izvirajo iz njihove preteklosti, a vseh razlogov je običajno toliko, kot je različnih ljudi. V ozadju je lahko prisotna duševna motnja, povzročena z zavrnitvijo, zanemarjanjem ali drugačno zlorabo v posameznikovih občutljivem razvojnem obdobju. Morda je šlo za razvajenost ali napačne vzgojne vzorce, kar je morda vodilo v močno izražene narcistične lastnosti ali celo v narcistično osebnostno motnjo v odraslosti. Lahko pa gre za kompenzacijske strategije posameznikov, ki sebi in drugim želijo prikriti svoje pomanjkljivosti. Razločimo lahko nekaj vrst malih ljudi, moči željnih posameznikov, ki običajno močno precenjujejo svoje zmožnosti.

Nekateri mali ljudje si želijo moči, da bi drugim pokazali, da so dovolj sposobni, da bi obstali na vodilnem položaju. To so posamezniki, ki jim je bilo v življenju večkrat dano vedeti, da niso dovolj pametni ali sposobni ali kako drugače primerni za tovrstne položaje. Verjetno upravičeno. Zato si želijo tistim, ki so dvomili vanje dokazati, da zmorejo. Tudi, če v resnici ne zmorejo.

Nekateri mali ljudje menijo, da so boljši od drugih, npr. pametnejši, sposobnejši, lepši, zgovornejši, in da so zato povsem naravna izbira za vodenje ostalih. Sami odločajo o tem, kaj je prav in kaj ne, kdo dela prav in kdo ne, in pri tem ne uporabljajo nujno objektivnih meril za ocenjevanje. Njihova merila se lahko tudi spreminjajo in kar je do danes veljalo za sprejemljivo, jutri več ne bo.

Nekateri imajo sadistična nagnjenja in želijo pridobljeno moč uporabiti za kaznovanje, ponižanje ostalih. Želijo dokazati svojo premoč, a se hkrati tudi maščevati tistim, s katerimi so v konfliktu. Kadar so v situaciji, kjer se lahko izrazi njihova nesposobnost, postanejo skrajno neprijetni, žaljivi ali kaznovalni.

Mnogim malim ljudem je všeč, kako se počutijo na položaju moči, četudi vedo, da so naloge za njih prezahtevne. Morda jim je všeč, da se jih ljudje bojijo ali pa jim je všeč spoštovanje, ki ga uživajo pri drugih. Velikokrat si takšni ljudje le domišljajo, da uživajo spoštovanje podrejenih, v resnici pa so tarča posmeha, saj je nesposobnost težko prikriti.

Mali ljudje si želijo biti obravnavani kot veliki vodje, niso pa sposobni biti veliki ljudje. Veliki ljudje so iskreni do sebe in do okolice. Delajo na sebi, se učijo, spreminjajo in se trudijo biti vsak dan boljša verzija sebe. Med drugim se zavedajo, da si je spoštovanje treba prislužiti, da se nikoli ne prenehamo učiti in da z uničevanjem drugih sebe ne moremo povzdigniti. Svojo moč velik človek uporablja za dvig drugih in za skupno dobrobit podjetja ali celo človeštva.