Preskoči na glavno vsebino

Na pragu nečesa velikega

NA PRAGU NEČESA VELIKEGA


Govorili so ji, da je drugačna,

da je posebna, pametna in na pragu nečesa velikega.

Ona je mislila, da je napačna,

da je navadna in da iz nje ne bo nič posebnega.

 

Elektrika je od nekdaj prasketala v njej,

v konicah njenih prstov se je kopičila energija.

Vesolje ji je ponujalo možnosti brez mej,

ljudje so ji sledili kot da je mesija.

 

Lahko bi postala uspešna, pa ni vztrajala,

lahko bi spremenila svet, pa si ni upala.

Morda je bila skriti genij, morda zdravilka,

pa ni verjela, da je česa takega zmožna.

 

V njej so posebne moči,

iskra vseh njenih prednikov v njej tli.

In čeprav tega sama ne vidi,

čuti, da takšne kot je ona na svetu ni.

 

Ljudje ji govorijo, da prihaja njen čas,

da jo čaka preboj, ker je nekaj posebnega.

Napetost se kopiči v njenem telesu,

ko še naprej živi na pragu nečesa velikega.

 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Neubogljiva medicinska sestra

  Če nimaš znanja, ne dvomiš in ne opozarjaš na napake. Delaš po navodilih. Si ubogljiva. Si pridna. Ponoči mirno spiš. Ne grizeš nohtov. Ne pišeš kolumn. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da so bile prve negovalke bolnih nune, t.im. sestre in da zato še iz teh časov ohranjamo naziv 'sestra' tudi v obdobju profesionalne zdravstvene nege, je medicinska sestra že v samem bistvu poklic pomoči sočloveku. Negovalke, skrbnice, vzgojiteljice in naši moški sodelavci, smo na svetu, da skrbimo za dobrobit soljudi. V današnjem času smo za svoje delo tudi izobražene, usposobljene in plačane. Namenoma sem izpustila besedo ustrezno, ker že vsa leta opravljanja svojega poklica opažam, da se od slovenske medicinske sestre pričakuje zgolj dobro poznavanje lastne stroke, širše poznavanje področja, kjer smo zaposlene in širše poznavanje družbenih in državnih silnic, ki vplivajo na naše delo, pa ne. Prvo od takšnih področij je medicina, drugo pa zakonodaja. Glede znanja iz področja medicine

Voda

Voda očiščuje. Star pregovor pravi, da so po deževju vse svinje čiste in vsi ljudje umazani. Tudi stoletne vode priderejo na površje, zamašijo odtoke, prestopijo bregove in zalijejo, kar je ustvarila človeška roka. Ne glede na to, s kakšnim namenom je človek nekaj ustvaril. Ali si je zgradil hišo in jo napolnim s stvarmi, ki mu olajšajo življenje, ali je odslužene reči naložil v garažo. Morda je klet napolnil s pridelki, ki jih je shranil za zimo. Lahko pa je svoje neuporabne smeti odpeljal v bližnji gozd ali jih nemarno odvrgel v potok. Narasla voda bo iz globin naplavila naše sranje na površje. Iz gozdov, polj in cest bo dvignila naše smeti in jih odložila na naša dvorišča. Odprla bo okna in vrata naših skrivnih kotičkov in iz njih izplavila naše skrbno varovane skrivnosti, da bodo vsem na očeh. Uničila bo vse, kar ji bo stalo na poti, ostalo pa premazala z lepljivim in smrdečim blatom. Ko bo voda odtekla, bo sonce obsijalo vse uničene sanje, upe in želje. Ostali bodo le kupi s