Dnevnik Ružice Henderson

Mnogo ljudi na svoji življenjski poti odkrije neka pravila ali vzorce, za katere se izkaže, da jih lahko posplošimo, saj veljajo za mnogo ljudi v našem okolju. Tako so se oblikovali ljudski izreki in pregovori in postali nekakšne splošno uporabne življenjske resnice. Marsikatera življenjska resnica je bila razkrita in zabeležena že pred več sto ali celo tisoč leti, a se vedno znova pojavi tudi v sodobnem času. Morda zato, ker se narava ljudi v bistvu ne spreminja, kljub temu, da se naše okolje spreminja zelo hitro. Medtem ko so nekatere zapisane misli slavnih ali neznanih prednikov jasne in nedvoumne, pa so druge simpatično paradoksalne, skoraj nemogoče, a zato nič manj resnične. Na večino od spodnjih misli se spomnim vsaj tedensko, če ne celo dnevno, ko zasačim sebe ali druge pri paradoksalnem početju. Pa bom začela kar z napadom na najljubšo vrsto rekreacije našega naroda. Tisto, kar kritiziraš pri drugih, v resnici sovražiš pri sebi. Povedano drugače, osebnostne lastnosti, ki ji

Nekateri ljudje imajo veliko željo, da bi postali nekdo, ki ga bodo drugi spoštovali, cenili, prosili za nasvet ali pomoč. Zelo si želijo imeti moč, vpliv in bogastvo. Ob tem pa jim manjkajo ključni pogoji za dosego tovrstnega cilja. Znanje in sposobnost. Imenujem jih ''mali ljudje'', kar pa nima nič opraviti z njihovo starostjo ali telesno višino. Tudi osebno poznam kar nekaj ljudi, ki si želijo prestižnega vodilnega položaja in so zanj pripravljeni storiti zelo veliko, morda vse. In četudi je vsem okrog njih jasno, da nalogam ne bodo kos, sami tega ne vidijo. Želja je premočna. Lahko bi jo imenovali celo pohlep (neskončna, nepremagljiva in nenasitna želja po pridobivanju dobrin in/ali statusne moči; vir: Wikipedija). Seveda, obstajajo posamezniki, ki imajo znanje, sposobnosti, izkušnje, primerne osebnostne lastnosti in hkrati željo po zasedanju vodilnih položajev. Če imamo srečo, nas vodijo veliki ljudje in z njimi radi sodelujemo. Težko pa sodelujemo z malimi lju

 Lepe želje, ki jih nekomu zaželimo ob rojstnem dnevu, so pogosto le vljudnostne fraze, s katerimi Facebook prijateljem pokažemo, da smo opazili obvestilo socialnega medija o dogodku. Družinskim članom in prijateljem iz mesa in krvi, pa voščimo bolj iskreno, osebno, iz srca. Letos pa sem dobila v hišni nabiralnik voščilnico, kjer je bilo napisano posvetilo skupaj z naukom. Oziroma s tem, kar avtorju leži na duši, le da je bilo prikrito. Kot bi, saj veste kaj, zavil v celofan. Na prvi pogled gre za lepo darilo, nato pa vidiš teksturo in zavohaš smrad. Šlo je za nasvete o tem, kakšna naj bom, kakšna bi morala biti, da bom sprejemljiva, všečna in pogodu. Da bom ustrezala kriterijem, ki so po njenem mnenju edini pravilni, saj se je ta oseba čutila pozvano, da mi jih na prefinjen način sporoči. In to kar v obliki voščila za rojstni dan. Nisem popolna, tega se zavedam in precej veliko truda vlagam v lastno rast in razvoj. Pa ne zato, da bi postala popolna. In tudi ne zato, da bi se pri

  Če nimaš znanja, ne dvomiš in ne opozarjaš na napake. Delaš po navodilih. Si ubogljiva. Si pridna. Ponoči mirno spiš. Ne grizeš nohtov. Ne pišeš kolumn. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da so bile prve negovalke bolnih nune, t.im. sestre in da zato še iz teh časov ohranjamo naziv 'sestra' tudi v obdobju profesionalne zdravstvene nege, je medicinska sestra že v samem bistvu poklic pomoči sočloveku. Negovalke, skrbnice, vzgojiteljice in naši moški sodelavci, smo na svetu, da skrbimo za dobrobit soljudi. V današnjem času smo za svoje delo tudi izobražene, usposobljene in plačane. Namenoma sem izpustila besedo ustrezno, ker že vsa leta opravljanja svojega poklica opažam, da se od slovenske medicinske sestre pričakuje zgolj dobro poznavanje lastne stroke, širše poznavanje področja, kjer smo zaposlene in širše poznavanje družbenih in državnih silnic, ki vplivajo na naše delo, pa ne. Prvo od takšnih področij je medicina, drugo pa zakonodaja. Glede znanja iz področja medicine